Nekoč je živel oče, ki je imel eno hčerko. Nekega spomladnega dne mu je umrla žena, zato mu je ostala samo še njegova lepa deklica.

Oče je taval po stari prašni poti in zagledal žensko, ki je bila ista kot njegova žena, spoznala sta se in se tudi poročila. Ampak mačeha je do lepe deklice, kot ji je rekel oče, bila zelo nesramna. Z minevanjem let se je njena zloba stopnjevala.

Deklica je konec poletja, ko je postalo mrzlo, odšla. Hodila je po prašni poti, kjer je videla lep čudežni kamen. Naenkrat jo je obdala svetloba, iz katere je prišla vila. Vila je bila dobra in prijazna, vodila jo je do gradu k princu. Ko sta prišli, so se princu zasvetile oči, saj še ni videl lepše deklice. S princem sta se poročila in njuno bogastvo je bil kamen.

Nekega dne pa je ta informacija prišla do očeta, ki je bil vesel. Ko se je hotel odpraviti tja, ga je mačeha hotela ubiti, ampak je prišla kočija, ki jo je peljala v zapor nekam čez tri vasi in tri mesta, saj je ubila že nešteto ljudi.

Oče je prišel in tam tudi živel, zato so živeli in branili kamen do konca svojih dni.

Anej Lorber, 6. razred

Pia Črnčec, 4. razred