Včeraj zvečer sva se s sestro zmenili, da bova naslednje jutro odšli v gozd in obiskali veverico Pekarico. Zjutraj sva se hitro oblekli in najedli ter odšli v gozd. Tam sva hodili počasi, a ko je začelo dišati, sva takoj začeli teči. Ko sva prišli do pekarne, sva videli, kako je pripravljala sestavine, da bo začela peči. Odšli sva v pekarno in videli, koliko lešnikovih slaščic ima: lešnikova torta, kolački, piškoti in še kaj.

Veverico Pekarico sva vprašali, kaj počne, ko ne peče. Rekla je, da v prostem času rada potuje. Potovala je že v Afriko in Azijo. Rekla je, da si lahko izbereva eno slaščico. Jaz sem si izbrala kolačke, sestra pa torto. Ko sva bili na obisku, sem se počutila super.

Katarina Jug, 4. razred

V soboto zjutraj sem s svojo psičko Luno šla na sprehod v gozd. Nenadoma je nekaj zašumelo. Luna je začela vleči za povodec in lajati. Nato sva srečali majhno veverico. Luna je nehala lajati. Veverica se je oglasila: »Pozdravljena! Jaz sem veverica Pekarica«. Vprašala sem jo: »Zakaj si pa tako oblečena?« Odgovorila je: »Ne sprašuj in mi sledi«. Z Luno sva ji sledili. Ko sva prišli do drevesa, kjer je bila njena duplina, sva šli po lesenih stopnicah. Ko sva vstopili v njeno pekarno, sva skoraj omedleli od omamnih vonjav po cimetu, sveže pečenih slaščicah in drugih dobrotah. Povedala nama je nekaj receptov. Ko sva pojedli nekaj slaščic, sva šli domov s polno košaro njenih dobrot, ki nama jih je dala za domov. Poslovili sva se in ji obljubili, da ne bova pozabili tega dne in da bova prišli še kdaj. Tam sem se počutila kot v pravljici. Potem sva s starši in sestro uživali še dva meseca.

Pia Črnčec, 4. razred