Sama stojim ob obali,
čakam, da se vrneš
z vročinskimi kriki.

Te temne rjave oči,
ta pogled kot sonce,
ki žari.

Ti črni lasje
kot temačna soba,
ki se ne konča.

Ne vem, zakaj si me zapustil.
Pot te je zapeljala na drugo stran.
Na neznano obalo si odletel kot galeb.

Sam zdaj stojiš na neznani obali,
sama stojim vsako noč.
Jaz in ti,
vsak na svoji strani sveta
se spominjava najinega prvega poljuba,
ki se je zgodil v jeseni.

Ko te zagledam,
mi srce ponori,
ampak ti si še samo zgodovina
mojega življenja.                          

Minea Bračko, 7. razred

Žana Korez, 7. razred