Bil je lep poletni dan, bilo je samo še nekaj dni do začetka šole in z očetom ter Ninom smo se odpravili v Terme Čatež.

Pot je bila dolga. Vozili smo se kar dve dolgi uri. Pot nama je krajšal oče s kakšno zanimivo zgodbo iz njegove mladosti. Ko smo prišli na cilj, je vsak zgrabil svoj nahrbtnik in vsi smo odkorakali do prodajalnice kart. Oče je kupil karte in nato se je začel brezmejen užitek do kosila. Z Ninom sva se vozila po toboganih, skakala s skakalnice in še marsikaj. Nato je sledilo slastno kosilo. Nino si je naročil testenine bolognese, jaz pa kar dunajski zrezek z ocvrtim krompirjem. Kosilo mi je zelo teknilo. Po kosilu je sledil kratek odmor, nato pa vožnja po največjem toboganu. Na začetku me je bilo kar strah, saj sem mislil, da se lahko poškodujem ali pa da doživim srčni infarkt. Ko sem to rekel Ninu me je gledal z velikimi očmi. Nato me je prepričal, da se spustim. Bilo je božansko. In ura je bila že nekako dvajset. Potrebno je bilo spakirati in oditi domov. Kaj naj rečem, bilo je lepo in vse bi dal, da bi se lahko že danes spet vrnil v ta prekrasen poletni dan.

Daniel Pivljakovič, 7. razred

Alina Draškovič, 7. razred