Prišel je dan,
ko mrož je ves zaspan na plažo odšel
in domov še na toplo kopel.

Na promenado se je odpravil
in ribo Saro na ples povabil.
Mrožu se zasvetijo oči,
glej, že ljubezen v njem tli.

A Sara ga ne mara,
mrožu to v obraz pove,
ona bolj se zasmeji,
če jo opazi Jurij.

Če še kdaj zagleda njene oči,
se kolena mu začnejo šibiti.

Vsak dan se še bolj želira,
pred ribo ves čas žonglira.
Jurij pa ga le ovira,
ta tjulenj mu vse podira.

Le še zadnjič bo poskusil,
okopal se je in posušil.
Sara ga potisnila je v vodo.

Zdaj otožen se sprehaja.
Le kaj po mislih se mu poraja?

Takrat je pomislil:
“Kaj bi mi Sara,
če je tu LARA.”
Zdaj se Lara z mrožem sprehaja.

Kaj pa mrož?
On je zdaj srečen mož.

Ema Senekovič, 6. razred