Pri reševanju uganke za četrto knjigo so tekmovalci morali zavihati rokave. Z nekaj truda jim je uspelo ugotoviti, da gre za knjigo Najdenka iz Puhljevega gozda Stefana Boonena. Ganljiva, zabavna in napeta zgodba govori o deklici, ki jo nekega dne naplavi na rečni breg pri Puhljevem gozdu. Deklica je pozabila, kako ji je ime, zato ji vaščani rečejo Najdenka. Na bregu si postavi svojo kočico in stolp iz avtomobilskih gum. Toda prebivalci Puhljevega gozda menijo, da tako ne more živeti. Nekdo jo mora vzeti k sebi! Toda kdo? Kaj če za naplavljeno deklico ni mesta v tako prikupni vasici, kot je Puhljev gozd? Morda so z njo same težave?
Pri prvi nalogi so učenci morali ustvariti svoj spin-off, v katerem so pojasnili razlog za zagrenjenost in sovražnost tete Idalik.
TEMAČNA ZGODBA TETE IDALIK
Teta Idalik. Strah in trepet mnogih prebivalcev Puhljevega gozda. Toda ste se sploh kdaj vprašali, kaj jo je pripeljalo do te brezsrčne osebe, kakršna je sedaj.
Teta Idalik ni bila vedno takšna. Če si lahko predstavljate, je bila prav takšen razigran in vesel otrok kot sem jaz, ali pa ti. Igrala se je z punčkami, si pletla kite in nabirala gozdne jagode. Vendar kaj se je spremenilo. Kaj se je zgodilo, da je ubogo Idalik pripeljalo do osebe, kakršna je danes. No, za vse tiste ki ne veste, vam bom povedala.
Nekje davno na robu gozda je stala majhna ter skromna hišica, v kateri je živela Idalik in njena starša. Imeli so predvsem povprečno življenje, nič kaj bi pritegnilo oko ali uho kakšnega pustolovca ali raziskovalca, vsaj ne do tistega dneva.
Bilo je vroče poletno jutro, ko so prebivalci Puhljevega gozda zavohali, nato pa še zagledali dim. Sledili so mu, dokler niso prispeli do hiše prav naše Idalik. Gorela je. Vsa hiša je bila prekrita pod mogočnimi plameni ognja. Prebivalci so se takoj spravili na delo in po mnogih urah končno ukrotili neskončne plamene. Stopili so bližje podrtiji, ki je sedaj stala pred njimi ter skušali najti ujetnike v ognju, če že niso zbežali. Po nekaj težkih trenutkih, so kaj kmalu zagledali starše, ki pa niso več kazali znakov življenja. Iskali so najprej, da bi se zagotovili, da je vsaj Idalik preživela, toda našli niso nikogar več, zato so sklepali, da se skriva nekje v pepelu podrtije.
Oh, kako so se motili. Idalik je pobegnila na drugo stran reke, ter vso predstavo ognjev opazovala od daleč. Gledala je hišo, nekoč napolnjeno z veseljem in smehov, kako izhlapi v plamenih. Pobegnila je, daleč stran, kolikor se je le dalo. Tekla in tekla je dokler zaradi izmučenosti ni padla po tleh kot prazen žakelj. Iskala je prenočišče vsepovsod, kjer se je le dalo, toda nihče je ni sprejel.
Tako se je naučila preživeti sama. Zgradila si je hišo in majhen vrt ter se trudila preživeti iz dneva v dan, dokler se po mnogih letih zagrenjenosti in samote le ni vrnila nazaj v Puhljev gozd.
Tako torej najdenke noče sprejeti kot svoje in ji pomagati, saj zanjo želi prav to, kar je sama imela. To je iznajdljivost in neskončno razumevanje resničnega življenja. Ni je želela ujčkati. Zanjo želi le to, kar misli, da je najbolje.
Pri nalogi Ostra debata so učenke debatirale o naslednji temi: “Če je otrokovo življenje v smrtni nevarnosti, bi o načinu in poteku zdravljenja končno odločitev morali imeti zdravniki in ne njihovi starši.” Postaviti so se morale v vlogo vaščanov in posneti 3-minutno debato, v kateri so predstavile razloge ZA in PROTI.
Strokovna komisija je zapisala:
Ekipa Flowers je ustvarila pravo radijsko igro, ob poslušanju katere smo se zelo zabavali. Učenke so pri tej nalogi zasedle 4. mesto.