Pesem o šoli

Ponedeljek je najbolj tečen dan.
V šolo pridem ves potrt in zaspan.

Tudi torek ni kaj boljši,
saj matematiko tisti dan imam.

V sredo komaj se zbudim,
zjutraj jajca si naredim.

Ob četrtkih sem vedno nasmejan,
saj vem, kaj čaka me naslednji dan.

Petki, sobote in nedelje
so dnevi za veselje.
To so dnevi, ko za šolo ne poskrbim.
To so dnevi, ko se sprostim.

Daniel Pivljakovič, 7. razred

Daniel Pivljakovič, 7. razred

Spomin jesenskega poljuba

Sama stojim ob obali,
čakam, da se vrneš
z vročinskimi kriki.

Te temne rjave oči,
ta pogled kot sonce,
ki žari.

Ti črni lasje
kot temačna soba,
ki se ne konča.

Ne vem, zakaj si me zapustil.
Pot te je zapeljala na drugo stran.
Na neznano obalo si odletel kot galeb.

Sam zdaj stojiš na neznani obali,
sama stojim vsako noč.
Jaz in ti,
vsak na svoji strani sveta
se spominjava najinega prvega poljuba,
ki se je zgodil v jeseni.

Ko te zagledam,
mi srce ponori,
ampak ti si še samo zgodovina
mojega življenja.                          

Minea Bračko, 7. razred

Žana Korez, 7. razred

Preprosto jaz

Zdravo vsi, kako ste kaj?
Naj Vam zdaj povem nekaj za nazaj.  

Sem Aneja Kos
iz Plodršnice doma,
po navadi v šolo kar s kolesom se mi da,
čeprav bi včasih raje bila doma.
Saj ne da v šoli mi ne bi bilo v redu,
ampak kdo od Vas tukaj ne bi raje bil
na morju kakor pa na Bledu?  

Čeprav tudi tam je lepo,
vendar jezero ni morje in nikoli ne bo.
Morje imam rada, pravzaprav celo poletje,
takrat pride sonce,
z njim pa vsak dan novo doživetje.  

Vendar kljub temu najljubša mi je zima,
čeprav je včasih mrzla, da bi zeblo še pingvina.
Ampak december je mesec,
ko imam rojstni dan,
saj veste petindvajsetega.
Ja, na sam božični dan!  

Ko malo pomislim sem pravzaprav Kos in Božiček,
niti pod razno ne fantek, kaj šele ptiček.

Na koncu naj povem, da ne vem,
kaj tukaj lahko bi bil refren.
Nekaj zagotovo vem, to je,
da ko vozim se s kolesom,
brez čelade na cesto ne smem.                    

Aneja Kos, 7. razred

Aneja Kos, 7. razred

Šola

Šola je kot nočna mora,
hočeš ali nočeš,
učiti se moraš.

Zjutraj sedma ura rana,
vstati treba ja zarana.
Brž torbo vržeš na rame
in hitro pot pod noge.  

Ko šolski zvonec zazvoni,
učenci sedemo v svoje klopi.
Učitelj nam snov pojasnjuje,
nas pa opozori, da se posluša
in ne z mislimi pohajkuje.  
Komaj čakam zadnje ure zvon,
da odvandram  spet domov.
Tam me čaka družina vsa
in živalska družba fina.      

Timotej Majcenič, 7. razred

Manja Jug, 6. razred

Čokolada

Čokolada je veselje v otroških očeh.
Čokolada je čar in dar.
Čokolada, čokolada je moja razvada.
Le kaj bi brez nje?  

Čokolada, linolada to je prava stvar.
Kakšen žar v očeh.
Vsak otrok jo je vesel.
Čokolada je zdravilo,
ko smo žalostni ali jezni.                                                                                                   

Alina Draškovič, 7. razred

Alina Draškovič, 7. razred

Prisluhni veselju v življenju


Veselje je prijateljstvo,
ki vsak dan vzide kot sonce.
Veselje je ljubezen,
ki temelji na resnici in ne na laži.
Veselja ni v strupeni kači,
ampak v pravem prijatelju.  

Prijatelj je kakor življenje
poln ljubezni, veselja in bolečine.
Bolečina naj bo še tako boleča,
je naša učiteljica življenja.
Življenje je kakor pesem,
ki te osreči in te razveseli.                                                                                

Sara Kotnik, 7. razred

Sara Kotnik, 7. razred