Mestna deklica Tonja je živela z mamo, a ji je umrla. Preseliti se je moral k teti, ki ni marala ne Tonje ne živali, ki jih je hranila. Pri treh letih se je igrala v parku, kjer je srečala srno in z njo odšla v gozd.

Naučila se je govoriti živalsko, a je še vedno znala človeško. Živali so ji pomagale zgraditi leseno hiško. V svoj dom je sprejela srnico, ki je tudi izgubila srno. Začeli sta nabirati lešnike, orehe in različno sadje ter ga sušili in shranjevali za zimo. Čisto vodo sta zajemali pri bližnjem potoku.

Nekega dne je skozi gozd priskakljala stara srna in ko je zagledala Tonjino srno, je prepoznala svojega otroka. Skupaj so živele Tonja, njena srna in mama srna.

Zgodilo se je, da je policija lovila tatu, ki krade otrokom mlečne zobke izpod vzglavnikov in namesto kovančkov ali igrač pusti le gnilo sadje ali polže. Policija pa je našla hiško in Tonjo ter jo odpeljala k teti. Sedaj je imela okoli sebe ljudi, ki so pazili, da Tonja ne pobegne. Tudi v vrtec ali v park ni smela brez spremljevalcev. Živali so skovale načrt, prestrašile spremljevalce in odpeljale Tonjo. Ko je policija še nekajkrat prišla, so poslali medveda in policije ni bilo več, raje so lovili tatu mlečnih zobkov.

Tonja pa je živela z mamo srno in njeno sorodno dušo malo srno, ki je po nekaj letih odrasla v pravo srno.

Ema Senekovič, 6. razred

Alina Draškovič, 7. razred