Mickina hiša, 20. 6. 1790

Dragi dnevnik,

moje življenje je trenutno postavljeno na glavo. Ljubezen mi povzroča velike preglavice.

Nekaj tednov nazaj sem se strastno zaljubila. Očaral me je prefinjen plemič Tulpenheim. Njegov izgled je popoln. Njegove oči so globoke kot morje, njegove besede so sladke kot med in takoj me je očaral s svojo karizmo. Vrtel me je okrog svojega prsta, kot se vrti urin kazalec. Jaz, naivna trapa, sem mu nasedla. To svojo napako zelo obžalujem, a kaj ko je tako znal z besedami in tako dobro je nosil gosposka oblačila. Seveda me je zaslepila tudi želja, da bi postala žlahtna gospa. Vsak bi si želel izkusiti premožnejše življenje, kar pomislim, kako lepo je, ko drugi služijo tebi in se ne rabiš obremenjevati z delom. A pustimo zdaj to, moje sanje so se razblinile. Nikoli ne bom žlahtna gospa.

Pred preračunljivim Tulpenheimom me je svaril že oče, saj je vendar župan in takoj čuti, kadar kdo laže. Nedavno ga poslušam in upoštevam njegovo mnenje, saj mi veliko pomeni in ga imam neizmerno rada. A takrat sem se pustila pretentati. Tulpenheim bo plačal. Skratka, vse se je razblinilo, ko mi je bogata vdova Šterfeldovka povedala, da Tulpenheim ni zvest ne njej in tudi meni ne. Obe naju je izigral in spomnili smo se skupnega maščevanja. Oče in Anže sta mu že nastavila past. Res upam, da uspe, saj si ta preračunljivec zasluži le najslabše.

Sedaj imam čisto drugačne težave … Anže. To je moj kmečki zaročenec. Nisem še povsem prepričana, da bom v najinem zakonu srečna, saj tudi če se trudim na vso moč, mu ne bom mogla vrniti ljubezni v takšni meri kot jo on meni. Ne smem biti krivična. Anže je krasen fant, je spoštljiv, prijazen, zelo duhovit in z njim mi res ne bo dolgčas. Vendar je vseeno kmečki fant, vse to pa se seveda pozna na njegovem obnašanju in njegovem videzu. Ko bi le videl, kako sva plesala. Še danes imam modrice in kar čutim, kako mi pokajo rebra od njegovih močnih in nerodnih prijemov. Ples ni bil dolg, a me je tolikokrat pohodil, da so mi prsti na nogah skoraj odpadli. To res ni njegova vrlina. In kako se je oblekel. Sveta pomagalka, ko sem ga zagledala, so mi oči skoraj izpadle. V gosposkih oblačilih je izgledal še nerodnejši kot po navadi. Seveda so mu bila prevelika in skoraj so padla z njega. Pa tudi z besedami ni nič prav dober. Si lahko predstavljaš, da me je primerjal s smreko in hrastom? Saj vem, da je imel dober namen, vendar, ali slučajno izgledam kot drevo? S tem me je celo malo užalil. A vem, da je dobrega srca, rad me bo imel in bo dober mož. Zato nimam izbire, poslušati moram glavo, poroka je dobra zame. Zatreti moram čustva, dovolj je bilo.

Tudi oče podpira Anžeta. Res upam, da nam načrt uspe in Tulpemheim dobi, kar mu gre. Ne bo vedel, kaj ga je zadelo. Ti povem, kaj se bo zgodilo, samo počakaj na jutri.

neučakana Micka

Tiana Šipek, 8. razred

Andrej Holer, 8. razred