Učenci 2. razreda so sestavili in pripovedovali svoje pravljice.  Učiteljica jih je zapisala po pripovedovanju učencev (posnetki). 

Likovni izdelek so naredili učenci 6. razreda.

Svet je res dober

Pred davnimi časi, ko še ni bilo računalnikov in mobitelov, je za devetimi gorami in devetimi vodami živel deček po imenu Miha. Zelo rad je imel živali. Življenje mu je lepo teklo, dokler ni moral iti v vojsko. Zato je pobegnil. Vzel je konja, voz in harmoniko. Odpeljal se je in začel igrati na harmoniko. Ni zaslužil veliko denarja. Ko pa je zaigral stari ženički, mu je ta dala oreh in mu rekla: »Ko temu orehu rečeš: Orešček, orešček, spremeni se že, se bo spremenil v tisto, kar boš imel v mislih.«

Miha se je odpravil naprej in si misli, da ta oreh zagotovo ne dela. Kljub temu je poskusil. Izrekel je čarobne besede in si zaželel, da bi živel v lepih krajih z vsemi, ki jih je imel rad. V trenutku se je to zgodilo. V krasnem gradu je živel z mamo in očetom, brati in sestrami. Okoli sebe je imel veliko živali. Živeli so še dolgo in morda še živijo danes, če že niso umrli.

Miha Senekovič

Začarana deklica

Nekoč je za devetimi gorami in desetimi vodami živela  deklica po imenu Tara.

Tara se je rada igrala na dvorišču njenega gradu. Bila je edinka, zato si je  srčno želela, da bi imela sestro.

Plesala je na travniku in zaslišala čarobno glasbo. Prikazala se je vila. Tara se je vile prestrašila. Vila ji je rekla: »Nikar se me ne boj, potrebujem tvojo pomoč.« Tara je rekla: »Seveda, kaj pa potrebuješ.« Vila ji pove, da je njeno prijateljico začaral čarovnik. Tara ji je obljubila pomoč.

Odpravila se je na pot in  v jezeru zagledala 12 labodov. Med njimi je bila majhna labodka, ki jo je Tara vzela k sebi na čoln.  Odnesla jo je v grad. Položila jo je v bano. Tam se je labodka spremenila v krasno deklico. Deklici je bilo ime Elena. Elena in Tara sta postali najboljši prijateljici.  Tara ni bila več osamljena.

Nia Zorjan

Kraljica in čarobna palčka

Nekoč pred davnimi časi je živela kraljica, ki je živela v gradu. Bila je prijazna  in rada je čarala s svojo palčko. Z njo si je pričarala čudovite obleke, ogrlice s kristali in kar koli si je zaželela. Zelo rada se je sprehajala po gozdu in plesala okoli gradu ter občudovala cvetlice, ki so krasile njen vrt. Zvečer, ko je bila že zelo utrujena, je paličico malomarno odložila na mizo in odšla spat. Ponoči se je pritihotapil zlobnež in našel čarobno palčko. Ko jo je hotel vzeti, se je kraljična zbudila in ga zasačila. Hotela je vedeti, zakaj jo zlobnež potrebuje. Ker ji ni hotel povedati, je poklicala stražarja. Ta je zlobneža odpeljal v grajski zapor.

Od takrat naprej je kraljična paličico shranjevala na prav posebnem mestu, kjer je nihče ni našel. In tako je živela skupaj s palčko srečno do konca svojih dni.

Lina Šunko

Slon in ptica si pomagata

Nekoč za devetimi gorami sta živela v živalskem vrtu slon in ptica. Ptica je imela zelo majhen prostor. Zato jo je varnostnik premestil k slonu v kletko.

Bil je zelo vroč poletni dan, ko je nenadoma padel z neba čudežni prašek.  Padel je na ptico in slona. Bila sta začudena. Začela sta se pogovarjati. Bila sta zelo srečna. Slon je vprašal ptico, če mu lahko pomaga risati. Ptica bi mu z veseljem pomagala, vendar je morala po liste in barvice. Varnostnik ji ni dovolil in je bil zelo slabe volje. Potem je prišla varnostnica Lara in je prinesla ptici ter slonu barvice in liste.

Slon in ptica sta bila zelo srečna. Lari sta rekla, da je zelo prijazna.

Zoja Žnuderl

Jaz, veverička in lisička

Nekoč pred davnimi časi je živela prijazna deklica Julija. Vsak dan po šoli je hodila v gozd. Ko se je neko popoldne sprehajala po gozdu, je zagledala veveričko in lisičko.  Šla je do njiju in ju vprašala, če bi bili njeni prijateljici. Odgovorili sta, da z veseljem. Nato se je zvečerilo in so odšle vsaka v svoj dom. Naslednje jutro je Julija spet odšla v šolo. Med potjo si je veselo prepevala: »1, 2, 3 v šolo se mudi, 7 in 9 v šoli sem že spet!«

Julija se je v šoli naučila veliko novega in koristnega. Popoldne pa se je spet odpravila v gozd. Tega dne je v gozdu ugotovila, da ji veverička in lisička nekaj skrivata. Vprašala ju je: »Prijateljici moji, mi vidve morda kaj skrivata?«

»Res imava eno skrivnost,« sta dejali veverička in lisička. »Pridi in poglej še ti!«  Tako sta pokazali svojo čarobno palčko. Julijo je zanimalo, če jo lahko preizkusi tudi ona.  Veverička in lisička sta ji povedali navodila, da preden si kaj zaželi, mora izreči čaroben besede: »Čira, čara, bum!« Julija je izrekla čaroben besed in kar naenkrat se je pred njo prikazalo darilo. Vse tri so ga skupaj odvile. V darilu je bil majhen medvedek. Bile so vesele in presenečene.

Ta mali medvedek je bil res pravo darilo, saj se z njim igrajo še danes in to je njihova skrivnost za vedno.

Julija Jamšek

Napol človek, napol tiger

Nekoč je živela lepa družina Fidler, ki se je preselila v Afriko. Nekega dne je Tim rekel: »Z Eli grem na sprehod.« Poslovil se je od mami. Nato je šel s psičko Eli v gozd. Tam se je izgubil. Eli je pritekla sama domov. Tim pa je hodil in prišel še globje v gozd. Našel je čudežno ovratnico in si rekel: »Kaj je to?« Dal si jo je okoli vratu. Postal je zloben. Tisto noč je bila polna luna in postal je zloben tiger. Zjutraj pa je spet postal navaden človek.

Splezal je na drevo in zagledal svoj dom. Domov je prišel pred kosilom, mamo je zanimalo, kej je bil. Tim ji je povedal, da se je izgubil. Po kosilu je Tim pokazal ovratnico svojemu očetu.  Oče je takoj povedal, da je to zlobna ovratnica, da jo morata vreči v globok vulkan.

Čez nekaj časa sta splezala na vulkan. Tam ju je napadel hudoben orel, ki je hotel ovratnico. Močno se je zatreslo in oče je padel. Timu je zakričal, naj vrže ovratnico v vulkan in mu pomaga.

Tim je storil, kot mu je naročil. Močno je eksplodiralo. »Bumm!!!«

Tudi Tim je padel skupaj z očetom v vodo. Voda ju je nesla proti slapu. Slap ju potegne s seboj in kmalu padeta v vodo. Voda ju nese do doma, kjer izplavata.

Zagledala sta mamo, Davida in Hano. Skupaj so se veselili in peli. »Uničili smo ovratnico.«

Pravljice je konec in počil je lonec.

Tim Fidler

Pujs s čarobno močjo

Nekoč je za sedmimi garami in sedmimi vodami živel pujs, ki je imel čarobno moč, da se je spremenil v človeka. Živel je v gozdu, v brlogu. V gozdu je bila hiška, v kateri je živel hudoben lovec. Želel je uloviti pujsa, da bi dobil njegovo moč in bi zavladal svetu. Bil je hudoben. Nastavljal mu je pasti, zanke, da bi se ujel. Nekega pomladnega dne se je pujs ujel v past. Takrat je zaklical ukaz: »Spremeni se v človeka« In se je spremenil. V tistem trenutku je prišel lovec, ki ga je želel uloviti. Imel je puško. Spremenjeni pujs se je skril v svoj brlog. Lovec je streljal na vse živali v gozdu. Pujs je zaklical: » Spremni se v človeka!« Vse živali so se spremenile. 

Lovec se je tako prestrašil, da je za vse večne čase pobegnil in ga ni bilo več v gozd. Vse živali in pujs so se spremenile nazaj ter živele mirno življenje.

Svit Polič

Čarobna papiga

Nekoč je živela papiga v mestu papig. Papiga se je sprehajala po mestu in videla čudežno letalo. V letalu je bilo sedem papig in hudoben čarovnik. Čarovnik je s pomočjo čudežne palčke preluknjal letalo. Letalo je strmoglavilo v zgradbe in potem je papiga zbežala v drugo deželo. V čarobni deželi je papiga našla vodnjak, v katerem se je okopala in dobila čudežnih moči. V deželo je prišel robot, ki je prestrašil vse ljudi. Papiga se robota ni ustrašila in ga je premagala.

Papiga je odšla v hišo čarovnika, ki ji je izpolnil eno željo. Papiga si je zaželela, da bi se s svojimi prijateljicami vrnila v svoje mesto. 

Tam so se zabavale in veselile do konca svojih dni.

Jurij Gregor Nudl

Jurij Gregor Nudl

Vitez in triglavi zmaj

Nekoč je za devetimi gorami živel vitez. Bil je velik in močan. S seboj je zmeraj nosil ščit in meč. Njegov ščit je bil zelo poseben. Imel je namreč moč, da je sam branil viteza. Tako je bil vitez zmeraj varen in nihče ga nikoli ni mogel raniti.

Vitez je živel v gradu, ker je varoval kraljično in njeno družino pred triglavim zmajem, ki je želel prevzeti kraljestvo. Zmaj je vsak dan napadel grad in ga želel prevzeti, vendar ga je vitez zmeraj uspešno ubranil. Ko se je nekega dne zmaj ponovno pognal s svoje gore, da bi napadel grad, je pod seboj na travniku zagledal kraljično, ki je nabirala cvetlice. Zapodil se je proti njej, da bi jo požrl. V trenutku, ko je odprl svoj velik gobec, je izza drevesa skočil vitez in z mečem udaril zmaja po eni izmed glav. Zmaj se je še bolj razjezil in z vso silo napadel viteza. Ker pa je vitez imel svoj čudežni ščit, se mu zmaj ni mogel približati. Ščit ga je vsakič znova odbil daleč stran. Zmaj je bil izmučen in padel je po tleh. Vitez je tedaj skočil nanj in mu zagrozil s smrtjo, če se ne pobere iz njihovih krajev. Zmaj je obljubil, da bo odšel in se nikoli več ne bo vrnil.

Ko je kralj slišal, kaj se je zgodilo je vedel, da je našel pravega moža za svojo kraljično. Vitez in kraljična sta se poročila in živela srečno do konca svojih dni.

Nik Holer

Nevidni orel in velikanski medved

Nekoč pred davnimi časi so ob vijolični reki živeli tiger, medved in orel. Nekega dne so šli na reko lovit ribe. Orel in medved sta ulovila tri ribe. Tiger ni ulovil ničesar. Na večerji so si razdelili ulov in so se do sitega najedli.

Naslednji dan je imel tiger več sreče in je ulovil tri ribe. Orel in medved nista ujela ničesar.  Na večerji je bil tiger hudoben in je sam pojedel  vse tri ribe. Tisti večer sta orel in medved od lakote zajokala. Njun jok je slišal stari legendarni čarovnik Markos. Izrekel je čudežni besedi: »Markos in Martinus!« Zaplesal je ples. Potem je orlu in medvedu dal čudežno zapestnico in prstan. Orel je postal neviden vsakič, ko se je dotaknil prstana. Medved je postal velikanski vsakič, ko se je dotaknil zapestnice. Zaradi tega sta naslednji dan ulovila 12 velikih rib in sta se do sitega najedla. Skrivaj sta pomagala lačnim.

Za njune dogodivščine se je slišalo daleč za devetimi gorami in sedmimi vodami. Tako je novica prišla tudi do tigra, ki se je od zavisti razpenil, da je od njega ostala le tigrova mast.

Gael Lazič Ekselenski

Čarobni kužki

Pred davnimi časi je v mestu živel vitez Riki. Imel je sedem kužkov. Bili so neustrašni. Borili so se proti vsaki težavi. Ko so zaslišali glas na pomoč, so odšli povedat vitezu Rikiju, ki je stopil do svoje čarobne tablice in rekel: »Abrakadabra, kdo je v težavah?« Takoj je vedel, kdo rabi pomoč. Tokrat je na vrhu stolpa bila ujeta kraljica, ki je kralj ni mogel rešiti. Saj je leteči zmaj okna in vrata spremenil v led. Vitez Riki jo je s svojimi kužki lahko rešil s stolpa, saj je vsak kužek imel nekaj čarobnega. Kužek Maršal je imel čarobno lestev, s katero je kraljico rešil iz stolpa. Kralj jim je v zahvalo poklonil veliko pit za viteza in kužke. Zmaja je dal zapreti v kletko.

Kralj je s kraljico živel srečno do konca svojih dni. 

Nejc Rop Korošec

Čudežna veverička

Nekoč je živela veverička sama  v gozdu in ni imela prijateljev. Nekega dne je odšla v park.  V parku je srečala tigra in leva. Lev jo je vprašal: »Kako ti je ime?«

Veverička mu je odgovorila, da je čudežna veverička.  Nato jo je zanimalo, kako je ime njima. Lev se je predstavil kot Čarobni lev in Nevidni tiger. Postali so prijatelji. Odšli so se sprehajat po gozdu. Prišli so mimo gradu, ki je bil zlat. Ob njem je bila reka z ribami. Lev in tiger  sta bila zelo lačna, zato sta odšla lovit ribe. Ko sta se najedla, sta odšla v grad. Tiger se je spremenil v nevidnega tigra in poiskal vse zaklade. Nato je stražarje vrgel v vodo. Vsi so umrli. Veverička, tiger in lev so prevzeli zaklad ter živeli na gradu. Posadili so si drevesa. Na drevesu so si naredili drevesno hišico iz zlata.

Nato je veverička pojedla en zlatnik in postala čudežna. Lahko je letela, se sprehajala po nevidnosti in hitro tekla kot strela.

Nejc Breznik

Super pujs

Nekoč pred davnimi časi je živel pujs. Ta super pujs je bil zelo super lačen pujs. Nekega dne je videl gostilno. V njej je srečal mesarja. Mesar ga je hotel zaklati, toda super pujsu ni preostalo drugega, kot da je vzel svojo super kračo in ga udaril. Boril se je z mesarjem. Ko je bil super pujs že utrujen, je vzel svoj super tank in streljal slanino.  Nato je premagal mesarja.  Mesar je zbežal, super pujs pa za njim. Ko ga je dobil, ga je pojedel.

Miloš Langerholc

Čarobna palčka

Nekoč je živela družina. Mama, sestra in bratec so se odšli kopat v ribnik in zato so postali nevidni. Za njimi je prišel tudi ati, a jih ni nikjer našel. Ob robu ribnika je našel čarobno palčko. Rekel je: »Čira čara, hočem nazaj ženo in svoja dva otroka!« Zgodilo se je, kar je izrekel. Družina se je vrnila.

Živeli so srečno do konca svojega življenja.

Anel Beširevič

P in H izgubljena v gozdu

Nekoč sta živela P in H. Živela sta ob robu gozda. Podnevi sta počivala in ponoči sta se igrala. Bila sta velika prijatelja. Vedno sta se igrala ob robu gozda, ker sta slišala, da globlje v gozdu živi 12 pošasti. Neke noči bolj proti jutru se je P oddaljil od svojega prijatelja H-ja. P ga je iskal zjutraj in proti večeru ter ga ni našel. P-ja je bilo zelo strah in bal se je, da ne bo več našel H-ja. Spomnil se je na čarobni voki-toki, ki ga imata oba. Toda P se ni spomnil čarobnih besed. S pomočjo prijateljice veverice se je spomnil na čarobne besede: »Abrakadabra, abrakadi, auuull!« je zaklical P in na drugi strani je spet zaslišal glas svojega prijatelja H-ja. Ta mu je povedal, da se skriva pod korenino starega hrasta. P ga je šel poiskat.

Ko sta se našla, sta spet odšla v svojo hišico čakat, da preženeta vseh 12 pošasti.

Tjaš Črnčec

Čudežni krožnik

Za devetimi gorami sta živela mama in Peter. Nekega dne sta šla v trgovino in kupila krožnik. Čez eno uro, ko sta že bila doma, je Peter rekel: »Tika-taka-tibala!« In krožnik se je spremenil v avto. Peter se je šel ven igrat in rekel: »Tika-taka-tibala!« Krožnik se je spremenil nazaj v krožnik. Mimo je prišla gospa in mu rekla, da se zunaj ne sme igrati s krožnikom ter mu je krožnik vzela. Gospa je nato rekla: »Tika.« In krožnik se je spremenil v avto. Sedla je v avto in avto je vozil sam, saj ni rekla prave čarobne besede. Ko je Peter to videl, je rekel: »Tika-taka-tibala! « In gospa je bila rešena.

Gospa mu je bila hvaležna, da jo je rešil in mu je kupila avtomobilček, s katerim se je lahko igral.

Gabriel Zavernik

Punča Taja, papiga in opica

Nekoč je živela punčka Taja. Imela je papigo, ki je čivkala in čivkala. Rada je ponavljala besede za punčko Tajo. Taja je papigi predlagala, da bi odšli v čarobno deželo sladkarij, če bi le obstajala takšna čarobna dežela. Potem se je kar naenkrat prikazal nek čuden krog. Potem sta Taja in papiga šli noter v krog. Taja je pomislila in rekla: »Saj to je dežela sladkarij!« Obe sta začeli jesti same sladkarije. Taja je našla čarobno palčico. Rekla je čarobne besede: »Abra kadabra, prosim, naj imam opico.« Pred njo se je prikazala opica, deklica Taja je bila tako srečna. Papiga je bila na opico malo ljubosumna.

Potem so vse tri odšle naprej in zagledale čarobno plažo. Na tej plaži je bila namesto vode tekoča čokolada. Namesto peska so bili zdrobljeni piškoti. Namesto kamnov so bili raznobarvni bonboni. Opica, papiga in Taja so se kar naenkrat začele basati s sladkarijami.

Počasi so se odpravile domov. Taja je bila tako ponosna, še vedno je imela opico in papigo. Vse tri so se odpravile spat.

Srečno so živele do konca svojih dni.

Mineja Levačič

Mineja Levačič

Božič

Nekoč je živela družina. Deklica po imenu Hana si je zaželela igračko medveda. Svojo željo je napisala Božičku.

Neke noči je res prišel Božiček. Nastavil je darila. Ko je odšel, so se vsi zbudili in so šli pogledat, kaj se je zgodilo. V dnevni sobi so zagledali darila. Hana je dobila medvedka. Mama je dobila novo obleko in ati je dobil novo srajco.

Mija Žerav

Mija Žerav