| Ljubezen! Čustvo, ki človeka pripravi storiti marsikaj in še več. Ali ste že kdaj čutili ljubezen? Ali ste kdaj že živeli za ljubezen? Ali bi umrli za ljubezen? To čustvo srečamo v filmih, knjigah in tudi v gledališču. Eden od renesančnih dramatikov pa je seveda William Shakespeare. Ta se je rodil 24. aprila 1564 v Stratfordu ob reki Avon. Shakespeara so že v otroštvu zanimale gledališke predstave. Poročil se je mlad, a je družino kaj hitro zapustil in odpotoval v London. Tam je dobil delo kot delavec v gledališču. Z manjšimi vlogami pa si je odprl pot med igralce, kasneje pa postal tekmec največjim dramatikom. Najbolj znano literarno delo je Romeo in Julija, veliko ljudi pa pozna tudi Sen kresne noči ali pa Othello. Romeo in Julija je tako znano literarno delo, ker je glavna tema prepovedana ljubezen. Vse skupaj se je začelo s sporom med Capuleti in Montegi. Capuleti so priredili ples v maskah, kjer je bil Romeo Monteg, da bi videl Rosalino. A na to noč se zaljubita Romeo Monteg in Julija Capulet. Romeo začaran od ljubezni ponoči prepleza zid, kjer na balkonu zagleda Julijo. Primerjal so je s soncem, z zvezdami in nebeškimi bitji. V odlomku pa lahko opazimo, da Julija prepozna Romeov glas in ga nagovori. Še isto noč si zaobljubita, da se naslednji dan poročita. Tako se je tudi zgodilo, a je za skrivno poroko izvedel Julijin bratranec Tybalt in prišlo je do spopada. Umrla sta Romeov prijatelj Mercutio in Tybalt. Romea so zaradi umora izgnali iz Verone. Med tem časom je bila napovedana poroka med Parisom in Julijo. Julija poroke ni želela, zato popije napoj, ki jo naredi mrtvo za 42 ur. Za ukano Romeo ni izvedel in ko je zagledal mrtvo ženo, je popil strup ter umrl. Julija pa se od žalosti zabode. Oba zaljubljenca sta mrtva. Capuleti in Motnegi končajo spor, vendar prepozno. V zgodbi spoznamo Romea kot trmastega in nepremišljenega fanta, ki je za Julijo na koncu umrl. Trma in nepremišljenost se pojavita, ko prepleza zid, čeprav je vedel, da lahko umre. Torej se kaže tudi pogum. A Romeo ni le trmast in pogumen, zna biti tudi romantičen. O načinu, kako je nagovarjal Julijo, lahko danes še samo sanjamo. Sodobni Romeo bi rekel samo: »Lepa si. Pametna si.« Ampak do kakšne meje pa te besede res segajo? Seveda pa Romeovo vedenje ni bilo pravilno. Prehitro se je zaljubil, a je v imenu ljubezni tvegal smrt in jo doživel. Takšne močne ljubezni še nisem izkusila, pa vendar upam, da me bo nekdo nekoč ljubil, kot je Romeo ljubil Julijo. William Shakespear ima prav. Ljubezen se res rodi, živi in umre, a nekatere umrejo skupaj ali pa mogoče nikoli. |
Lara Leš, 9. razred