| Spet govorimo o tej ljubezni. To je res zapleteno čustvo, o katerem je pogosto pisal William Shakespear, ki se je rodil 24. aprila 1564. Že kot otrok si je ogledal številne gledališke predstave. Pri osemnajstih letih se je poročil in imel 3 otroke. V tem času je odšel v London, kjer je najprej bil le igralec, nato pa sam začel pisati. Romeo in Julija, Sen kresne oči, Hamlet so le nekatera njegova dela. Blizu konca njegovega življenja se je vrnil k svoji družini. Umrl je leta 1616. Čas pa je, da se vrnemo k Romeu in Juliji. To je ljubezenska zgodba, ki se je nesrečno končala. Vse se je začelo, ko sta Romeo in njegov prijatelj obiskala ples v maskah pri Capuletovih, ki so bili smrtni sovražniki Montegov. Tam se je zaljubil v Julijo, ki pa je bila iz družine Capuletov. Po plesu Romeo preskoči zid na vrt Capuletov. Tam se odvije balkonski prizor, v katerem si izpovesta ljubezen. Tukaj tudi nastopi ta odlomek. Kmalu za tem se poročita. Na ulici Romeo sreča Tybalta, Julijinega bratranca. Sledi spopad Mercutia in Tybalta, v katerem Mercutio umre, nato pa Romeo ubije Tybalta. Romeo je izgnan iz Verone, Julija pa bi se morala poročiti s Parisom. Julija spije napoj in postane navidezno mrtva. Romeo se vrne v Verono, kjer ubije Parisa. V grobnici zagleda mrtvo Julijo in od žalosti spije strup, nato pa se Julija zabode. Spora med družinama je konec. Romeo počne stvari prehitro. Je neustrašen, prenagljen in zvest. To so lahko dobre lastnosti, vendar v njegovem primeru so vodile do smrti več ljudi, kot je bilo potrebno. Recimo ni bilo potrebno, da je ubil Tybalta, saj bi bil obsojen na smrt, upal si je preskočiti zid na vrt Capuletovih, samo da pride do Julije, čeprav bi ga lahko ubili. Najbolj nepremišljeno dejanje je bil njegov vstop v Verono. Tvegal je svoje življenje, ubil Parisa, nato pa še sebe in to je vodilo do Julijine smrti. Tu lahko zares vidimo, da ga je ljubezen zelo močno gnala k Juliji. Res je, da bi moral Romeo odpeljati Julijo iz grobnice, ampak on tega ni vedel zaradi selove zamude. Še vedno pa je to bilo nepremišljeno in nepotrebno. Jaz ne bi storil česa takšnega. Če je že mislil, da je mrtva, bi vsaj on lahko ostal živ, vendar je očitno njegova ljubezen bila premočna. Dejanje v tem primeru je bilo razumljivo, še vedno pa jaz tega ne bi storil. Zdaj pa se vrnimo v današnje stoletje. Vsepovsod bi naj bili Romei. Vsaj tako pričakujejo dekleta. Današnji časi niso več tako staromodni in večji del ljudi uporablja svojo glavo in ne bi tvegali smrti. Tisti, ki pa so podobni Romeu, pa ne uporabljajo istih načinov. Danes obstajajo telefoni. Preko SMS sporočil se vse dogovorijo in svoje Julije odpeljejo na romantični zmenek. Skratka, danes temu ni več tako kot v zgodbi Romeo in Julija. Leon Bračič Rajšp, 9. razred |
Aneja Kos, 7. razred